Lambert Van Haven

Arhitekt danske barokne ere

Bergen, leto 1630. Sin Solomon van Haven vstopa v svet, kjer sta umetnost in monarhija že globoko prepleteni. Medtem ko očet zagotavlja naklonjenost dansko-norveške krone, mladeni Lambert začne pot, ki bo preoblikovala fizično podobo Kopenhagne. Je človek številnih disciplin—arhitekt, stavbni mojster in slikar—toda prav strukturna trajnost kamna in malte je tista, ki opredeljuje njegovo dediščino. Do leta 1635 se mirno mladstvo konča, ko se odpravi na šestnajstletno odločno potovanje skozi Italijo, Francijo in Nizozemsko. To ni le navadni obisk; to je globoka potopitev v mehaniko baroknega sloga, kjer je razvajal težko geometrijo Nizozemskega in teatralnost italiških mojstrov.

Prehod iz študenta v državni avtoritet nastopi z nenadnim težom. Leta 1671 kral Christian V podeli naslov prvega uradnega generalnega stavbnega mojstra Danske in Norveške. Odgovornost je absolutna. Ni več le udeleženec v gradnji; je izpolniteľ kraljeve arhitekturne volje, nalogožčen, da kraljevo ambicijo prevede v granit in rdeči peskovnik.

Strukturna ambicija in kralški ukaz

Njegovo del se manifestira v samih kostiših mesta. Obraz Kopenhagne nosi pečat njegove vizije, zlasti skozi projekte, ki opredeljujejo stičišče obrambe in dekoracije. Njegov prispevek vključuje:

• Cerkev Our Saviour, nizozemsko barokno strukturo, zgrajeno v obliki grškega križa, ki jo krasijo toskanske pilastri, ki se vzpenjajo po fasadi.
• Mestno vrata Nørreport, masivno peskovnikasto zgradbo, naročeno leta 1671, da bi nadomestila propadajočo predhodnico.
• Preoblika notranjosti palače Frederiksborg, zlasti Audiencijske dvorane, ki močno črpi iz Berninijevega vpliva.

Vrata Nørreport ostajajo pomembna referenčna točka v urbanistički zgodovini. Do razburanja leta 1857 so imela status najvišjih in najlepših vrat v Kopenhagni. Bila je težka, okrasna prisotnost, ki je varovala rob mesta. Medtem njegovo delo v palači Frederiksborg kaže prehod v francoske in italijanske sloge, kjer uporablja notranji prostor za slavjenje monarha skozi natančno, dramatično zasnovo.

Zadnji načrt

V poznejjih letih svojega življenja se premika skozi hodnike moči, ne le kot graditelj, temveč kot nadzornik vseh umetnostnih zbirk, ki pripadajo kralju Christianu V. Njegov vpliv sega vse do samega načrta prestolnice, saj je njegova roka verjetno prisotna pri zasnovi palače Charlottenborg in hiše Niels Juel na Kongens Nytorv. Premika se med praktičnimi vidiki gradnje in visoko estetiko dvora, kar je dvojno obstajanje, ki opredeljuje profesionalno življenje baroknega mojstra graditeljja.

Umre v Kopenhagni leta 1695. Za собой pusti mesto, ki so ga z roko preoblikoval, kraj, kjer sta nizozemski barok in veličastnost danske monarhije vrezana v kamen cerkve Our Saviour in v vrata mesta.