Venice

Mladost, družina in izobraževanje

William Gedney Bunce se je rodil leta 1840 v Hartfordu v Connecticutu. Kot sin Jamesa M. Bunceja in Elizabeth Chester je svoje zgodnje leta preživel v Hartfordu, kjer je bila postavljena prav podlaga za življenje, posvečeno neustreznemu opazovanju svetlobe in oblike naravne krajine. Leta 1856 je začel prejemati urilno umetnostno izobraževanje pod mentorstvom Juliusa Theodora Buscha, slikera iz Dresdna, ki se je naselil v Hartfordu.

Učenje, ki ga je Bunce prejel, je bilo vztrajno in usmerjeno. Pred civilno vojno je poiskal vodstvo pejzažnega slikarja, ki mu je bil William Hart. Te zgodnje lekcije so pomagale oblikovati njegov pogled na naravni svet. Pozneje so ga študije vodile v New York, kjer je obhajal predavanja na šoli Cooper Union, da bi poglobil svoje tehnično razumevanje medija.

Vojak in začetki umetne poti

Leta ameriške civilne vojne so Bunceja odpeljala iz mirja umetniškega ateljeja neposredno v službo Unije. Dve leti je preživel v 1. konjiškem regimentu Connecticut, kjer je sodeloval v boju v dolini Shenandoah. Huda rana na nogi je leta 1863 končno prisilila v njegovo odtretje iz vojske. Ta poškodba mu je ostala po telesi v obliki trajne težave pri hoji, ki je služila kot fizični pečat obdobja, ki ga je preživel v službi.

Po odtretju se je presel v New York, da bi se posvetil svojemu izobraževanju. Na šoli Cooper Union je obujal predavanja, da bi izpopolnil svojo tehniko. Poletje leta 1864 je spresoval pejsažnega slikarja William Hart na študijsko pot v Maine. Ta zgodnja leta je preživel v globokem vpogledu v svetlobo in oblike ameriškega pejsaža, preden je svoj pogled usmeril proti evropski kontinenti.

Do leta 1867 je zapustil ameriške obale, da bi študiral v tujini. Ta odločitev je označila začetek dolgotetnega obdobja opazovanja v številnih mestih, kjer je skozi neposredno študiranje in potovanja iskal globlje razumevanje svojega umetniškega kova.

Evropske potovanja in studijska življenja

Po letu 1867 je William Gedney Bunce preživel več kot deset let, ko je potoval skozi mestne središča Evrope. Njegov čas je bil razdeljen med London, Rim in Pariz. V Parizu je delil studio z Augustusom Saint-Gaudensom, prijateljstvom, ki je trajalo do konca njegove življenjske poti. Ta obdobje študija ni bilo omejeno na en sam slog ali lokacijo, saj je v različnih državah aktivno iskal specifično usmerjanje in znanje.

Njegova izobraževalna pota ga je vodila v atelje raznih mojstrov. V Düsseldorfu je imel zasebne predaje pri Andreasu Achenbachu. Potoval je tudi v Antverp, kjer je študiral pod vodstvom Paula Jeanja Claysa. Te leta na tujini so mu omogočila, da je globoko opazoval svetlobo in oblike evropske kontinente, preden se je končno vrnil v Združene države.

Vrnitev v Ameriko in venecijansko obdobje

Leta 1879 se je po dvanasteh letih preživetih v Evropi William Gedney Bunce vrnil v Združene države. Naselil se je v mestu New York, kjer je v zgradji Benedick Building na nasipu 80 East Washington Square uredil svoj atelje. To obdobje je prineslo prelom v njegovem umetniškem fokusu, saj se je začel trdno utrjevati v ameriški umetnostni sceni. Do leta 1880 so njegove slike venecijanskih kanalov že pridobivale širšo pozornost zaradi svojega edinstvenega občuta barv in kompozicijske harmonije.

Svetloba venecijanske lagune je postala neposredna in nenehna prisotnost v njegovih delih. Velik del svojega časa je preživel na potovanjih med Venecijo in Združene države, kar je bil vzorec gibanja, ki ga je ohranjal vse do izbiha Prve svetovne vojne. Njegova platna iz tega obdobja so pogosto zajela tišino vode in specifično, skoraj mistično vzdušje włoskega mesta. Postal je tako tesno povezan z tem lokacijskim okoljem, da ga je bila okolica sprejeta kot stalnico lokalne umetnostne scene.

• Venecija, prihajajoča noč
• Čolni na venecijanski laguni
• Venecijanska scena s čolni na jadri

Proteže in profesionalno priznanje

Tiho priznanje njegovega dela se je postopoma širilo, ko se je umetnik premikalo skozi umetniške krogove New York in Evrope. Leta 1889, med bivalenjem v Biarritzu, se je srečal z kraljico Victorijo, ki je kupila eno njegovih slikovistih pejzažnih platn. Ta sretenj se je odzvalo na pomembno spremembo njegove uglednosti; njegovo ime se je začelo pojavljati v krogih, kjer so delovali Daniel Cottier in Stanford White, moški, ki so se gibali v istih prestižnih prostorih kot njegovi sodelavci.

Njegov položaj v ameriški umetnost skupnosti so potrdili številni uradni pozivi. Leta 1898 je bil sprejet v Ameriško akademijo umetnosti in besed Arts and Letters. Pozneje, leta 1907, je postal polnopravni član Nacionalne akademije oblikovanja, po tem ko je že leta 1902 postal izvoljen za asociata. Ta članstva so odražala kariero, ki je našla svojo stabilnost in globino med vodami venetanskih kanalov in studijskimi prostori New York.

Pozne leta in smrt

Leta 1908 je William Gedney Bunce zapustil hrup New Yorka in se vrnil v svoje rodno mesto, Hartford. Naselil se je v hiši svoje sestre in brothera-in-law, kjer je zgradil nov studio, da bi lahko z mirjavo močjo nadaljeval svoje umetniško delo. Ta prostor mu je omogočil, da je lahko nadaljeval slikanje v mestu, kjer se je njegovo življenje začelo.

Njegovo življenje se je končalo skoraj nespremenljivo in preobstočno leta 1916. Med prehodom ulice je ga zbodel in ubil avtomobil, kar je bilo eno izmed prvih takšnih nesrečnih smrtnih izpadov v Hartfordu. Sedem let po njegovi smrti je bila v galeriji Milch v New Yorku pripravljena retrospektivna izpostava njegovih del.