Cactus

Življenje in zgodnja leta Davida Hockneya

David Hockney se je rodil 9. julija 1937 v Bradfordu, v West Yorkshire, v Engleski. Prerastal je v gospodinjstvu z petimi otroki, kjer je bil četrti v družini. Njegov oče, Kenneth Hockney, je delal kot računovodski uradnik in je bil med drugo svetovno vojno zavestni protivnik vojne. Njegova mama, Laura, je bila metodistka in stroga vegetarianka. Ta zgodnja leta je preživela v industrijski pokrajini Yorkshire, kraju opečnihTovarn in živahnih tržnic.

Šolanje se je začelo na osnovni šoli Wellington Primary School in nadaljevalo na Bradford Grammar School. V tem obdobju je okolica Bradforda oblikovala njegov način opazovanja. Groza in dinamika industrijskega središča ter specifična svetloba te regije sta služili kot ozadje njegovim oblikovalnim letom. Bil je otrok družine, ki je cenila neodvisno razmišljanje, kar je bilo močno vplivano na očetova prepričanja med vojno.

Z umetniško izobrazbo in širjenje obzorij v Britaniji

Temelj njegove umetniške prakse je bil zgrajen skozi leta globokega in neposrednega opazovanja sveta. Med leti 1953 in 1957 je študiral na umetnostni šoli v Bradfordu, kjer se je obdobje osredotočalo na samo mehaniko vida. Čas je preživel pri prakticiranju risanja iz narave in portretiranja, s čimer je izpiloval tradicionalne veščine opazovanja, ki so ostale osrednja v njegovem delu skozi celotna desetletja. V tem obdobju je bila poudarjena natančnost črt in način, na katerikoli se motiv postavi v prostor.

Ko se je preselil iz industrijske pokrajine Yorkshire v London, je vstopil v Royal College of Art. To je bil čas intenzivnega tehničnega razvoja, kjer je skozi študijski načrt razvijal razumevanje temeljnih oblik in subtilnosti svetlobe. Do leta 1962 je diplomiral na Royal College of Art z izjemenim priznanjem v obliki zlati medalje. To priznanje je označilo konec njegove formalne izobrazbe v Britaniji in začetek kariere, ki jo je opredelovala nenehna, nemirna radovednost o tem, kako na najlepši način predstaviti vse tisto, kar je videl.

Pop art gibanje in Los Angeles

Šestdeseta leta 20. stoletja so bila priča vzponu Hockneya kot ključne figure v razvijajočem se gibanju pop umetnosti. Vendar pa, za razliko od nekaterih sodovnikov, ki so z veseljem sprejeli ameriško komercialno kulturo, je Hockney v ta žanr vnesel edinstveno britansko občutljivost. Njegov prehod iz Londona v Los Angeles leta 1964 je predstavljal prelom, ki je temeljito spremenil način, kako je zaznaval barvo in svetlobo. Intenzivna kalifornijska svetloba je postala stalna prisotnost v njegovih delih, saj je odpravila utihnene tone njegovih zgodnjih let. Začel je dokumentirati čar mestja iz perspektive tujca, pri čemer se je osredotočal na to, kako svetloba obšiva površine in na specifične, nasičene modre tonove bazenskih voda.

To obdobje opredeljajo njegova fascinacija z prostim časom in geometrijo suburbanega življenja. Velik del svojega časa je preživel pri opazovanju gibanja in odseva vode, izziv, ki ga je uspešno premagal skozi svojo slavno serijo bazenskih slik. Te slike so z ostrimi črtami zajemle hedonistično tišino življenja ob bazenu. Odmaknil se je od abstraktnih trendov tistega časa in se namesto tega odločil za slikanje ljudi in prepoznavnih predmetov. Njegovo del iz tega obdobja je pogosto raziskovalo tiho intimnost odnosov in način, kako prostor zaznavamo skozi objektiv svetle, neposredne svetlobe.

• A Bigger Splash (1967)
• Beverly Hills Housewife (1966)
• Portrait of an Artist (Pool with Two Figures) (1972)

Tehnika in razvijanje vizualnega jezika

Hockneyjeva umetniška praksa predstavlja nenehno gibanje med različnimi načini zazemanja sveta. Nikoli se ni omejil znotraj meja enake medije, temveč je skozi svojo kariero raziskoval slikarstvo, risanje, grafiko in fotografijo. Njegov pristop se pogosto začne pri neposrednem opazovanju in risanju iz narave, kjer portret uporablja za raziskovanje podobnosti človeškega obraza, hkrati pa eksperimentira s tem, kako je strukturiran prostor. Z uporabo obrnene perspektive prepreči tradicionalni način, na katerega gledamo scene, s čimer ustvarja občutek globine, ki se razlikuje od standardne fotografije. Fotografijo je pogosto uporabljal kot pripraševalno sredstvo, kjer je s kamero zajel trenutek, ki ga je nato prenesel v sliko.

Način, na katerik se sooča z barvo in svetlobo, se je spreminjalal v taktih z njegovimi orodji. V zgodnjih letih je delal z akrilnimi barvami, da bi dosegel nasičene barvne tone, zlasti pri prikazovanju gibanja vode v bazenih. Pozneje se je obrnil k digitalnim medijem. Z uporabo tabličnih računalnikov iPad je začel ponovno zamišljati krajote, s čimer je našel nov način za zajemanje premikajoče se svetlobe in barv naravnega sveta. Ta prehod od fizične barve do digitalnih zaslonov odraža njegovo neprekinljivo zanimanje za to, kako lahko tehnologija spremeni našo percepcijo prostora. Njegovo del je zapis teh tehničnih preoblikovanj, od natančne črte risbe do plastičnih kompozicij digitalnega krajote.

• A bigger splash (1967)
• Portrait of an Artist (Pool with Two Figures) (1972)
• The Arrival of Spring in Woldgate (nepoznano)

Ključna dela in ikonična slika

Način, na katerem svetloba obliča površino, pogosto diktira smer celotne kompozicije. V letu 1961 je delo We Two Boys Together Clinging raziskovalo intimo povezanost skozi prizmo simbolizma in besedila. To zgodnje delo razkriva globoko osredotočenost na odnose med ljudmi in sledi, ki jih njihova prisotnost zapoza v prostoru. Pozneje je prehod v svetla, nasičena barve Kalifornije popolnoma spremenil način, kako je umetnik obdeloval motiv vode na platnu. A Bigger Splash, ustvarjeno leta 1967, zajema trenutek gibanja v bazenu, kjer ostre črtice definirajno interakcijo med svetlobo in tekočino.

Uravnoremišljenje med krajino in ljudmi, ki v njej prebivajo, je v njegovih delih nenehno prisotno. V letu 1971 je delo Mr and Mrs Clark and Percy združilo občutje toplega družabništva in močnega karakternega izrazitja. Ta pristop k portretiranju se je nadaljeval tudi z delom Portrait of an Artist (Pool with Two Figures iz leta 1972, kjer je uporaba fotografije kot pripomočka za pripravo pomagala določiti kompleksno prostorsko razporeditev. Ta dela odražajo neprekinljivo zanimanje za to, kako zaznavamo prostor in kako ljudje v njem zasedajo svoje mesto.

• We Two Boys Together Clinging (1961)
• A Bigger Splash (1967)
• Mr and Mrs Clark and Percy (1971)
• Portrait of an Artist (Pool with Two Figures) (1972)

Scenografija in operni naročniki

Vizualni jezik, ki ga je David Hockney razvil na platnu, je v teatru pogosto našel povsem nov, drugačen ritam. Njegovo delo v področju scenografije je zahtevalo dolge obdobja globoke koncentracije, včasih pa je celotna produkcija trajala več kot leto dni. Prešel je iz dvodimenzionalne površine sliki v tridimenzionalni prostor odra, kjer je ustvarjal scenografije za Mozartovo Čarobno flahto. Ta prehod je zahteval temeljito spremembo v njegovem razumevanju svetlobe in gibanja, saj je svojo fascinacijo nad perspektivo prenesel v okolja, ki so morala omogočiti živopredstavo in dinamično interakcijo z gledalcem.

Njegov vstop v svet oper je vključeval odločno režijo Igorjeve Stravinskije Napredek hudobrnega leta 1975. Pozneje, leta 1990, je zasnoval scenografije za Giacomo Puccinijevu Turandot. Ti projekti so ga prisilila v razmišljanje o tem, kako se lik premika skozi prostor in kako se scenografija lahko spreminja ob zvočnih prehodih in muzikalnih nihanjih. Svojo izjemno občutljivost za kompozicijo je uporabil tudi v svetu mode, ko je zasnoval naslovno stran in vsebine za decembrično izdajo francoske edicije revije Vogue leta 1985. V vseh teh primerih je osrednji poudarek ostal na tem, kako je določena tema v okvirjena in kako barva neposredno komunicira z gledalčevim pogledom.

Dediščina in globalno priznanje

Težo dolge umetniške kariere pogosto odražajo častni ordni in nagrade, ki so mu jih podelila prestižna institucija. Leta 2000 je prejel prestižno nagrado Laureate of the Praemium Imperiale za slikarstvo, v letu 2003 pa je postal član Royal Society. Ta priznanja so prišla ob stalni prisotnosti v javnosti, ko se je njegova pot razvijala od začetnih dni gibanja Pop art do položaja enega najbolj vplivnih britanskih umetnikov 20. in 21. stoletja.

Njegov položaj v kulturnem okolju je bil dodatno utrjen leta 2018, ko je bil imenovan v častni ordnu Companion of Honour. To priznanje je plod desetletij dela, ki se je razvijalo od surovanja Yorkshire do svetlobe Kalifornije in končno v digitalno cono risk na napravah iPad. Njegov vpliv se čuti ne le v galerijah, temveč v načinu, na katerega smo spremenili svoj pogled na prostor in perspektivo skozi njegove raznolike medije.

• A bigger splash (1967)
• American Collectors (Fred and Marcia Weisman) (1968)
• Portrait of an artist pool with two figures (1971)
• A bigger grand canyon (1998)

Kje si danes lahko ogledate njegova dela

Če želite njegova dela doživeti v njihovem izvornem, fizičnem podvsem, se lahko odpravite v galerijo 1853 v Salts Millu v Saltaireju. Ta prostor v sebi hrani številna njegova dela in tako ohranja neposredno povezavo z industrialno pokrajino njegove mladosti. Fond Fundacije David Hockney prav tako upravlja obsežno zbirko njegovih del, s čimer zagotavlja, da je большая del njegove umetniške dediščine dostopna za raziskovanje in proučevanje.

Njegove slike in risbe lahko najdete razpršene po največjih umetnostnih institucijah na različnih kontinentih. V Združenem kraljestvu so njegova dela del prestižne kolekcije Tate. Skozi Atlantik pa je njegova prisotnost opazna v Metropolitan Museum of Art in v Muzeju sodobne umetnosti. Te kolekcije zajemajo različne etape njegove kariere, od njegovih zgodnjih figurativnih delov do poznejših, fascinantnih raziskov svetlobe in barv.

• A bigger splash
• American Collectors (Fred and Marcia Weisman)
• Portrait of an artist pool with two figures
• A bigger grand canyon
• Place furstenberg, paris